Skrivnostni podpis Krištofa Kolumba: zgodovinarji verjamejo, da nosi posebno sporočilo

Krištof Kolumb se je rodil leta 1451 v Genovi na ozemlju današnje Italije. Že kot mlad pomorščak je bil prepričan o ideji, da je mogoče do Azije pripluti tudi po zahodni poti čez Atlantski ocean, piše Nova.rs.

V času, ko je predstavil ta načrt, so ga imeli številni za norega. Dolga leta je tako poskušal prepričati evropske vladarje, naj financirajo njegovo odpravo, podporo pa je na koncu dobil od španskega kraljevega para – kraljice Izabele in kralja Ferdinanda.

Tako se je leta 1492 odpravil na pot z okoli 90 možmi in ladjami, imenovane Niña, Pinta in Santa María. Kolumb je verjel, da bo priplul do Kitajske in Indije, namesto tega pa je dosegel Karibe, natančneje Bahame. S tem je za vedno spremenil tok zgodovine.

Njegova potovanja so vzpostavila neposredno povezavo med Evropo in ameriško celino ter sprožila obdobje velikih geografskih odkritij, trgovine in kolonizacije. Hkrati pa Kolumb prav zaradi posledic, ki so jih ta osvajanja imela za staroselsko prebivalstvo, še danes sproža burne odzive, piše Nova.rs.

Podpis je uporabljal do konca življenja

V življenju je kar štirikrat prečkal Atlantik ter raziskoval dele Karibov in obale Srednje in Južne Amerike. Kljub vsem dokazom pa je vse do smrti ostal prepričan, da je dosegel Azijo. Zgodovinarji ga pogosto označujejo kot enega največjih primerov človeka, ki je bil popolnoma prepričan o nečem, kar sploh ni bilo res.

Precej manj znana pa je zgodba o nenavadni spremembi, ki jo je Kolumb uvedel po svojem prvem potovanju. Namreč nenadoma je prenehal uporabljati običajen podpis in se začel podpisovati z nenavadnim nizom črk in simbolov, ki so bolj spominjali na šifro kot ime.

Ta podpis je uporabljal vse do konca življenja, družini pa je celo pustil navodilo, naj ga uporablja tudi po njegovi smrti. Prav zato zgodovinarji menijo, da mu je pripisoval izjemno velik osebni pomen. Težava pa je v tem, ker Kolumb nikoli ni javno pojasnil, kaj ta podpis dejansko pomeni.

Skrivnostni podpis je bil razporejen v več vrsticah in je skoraj spominjal na nekakšno piramido, sestavljeno iz črk in verskih znakov. Del podpisa se je glasil "Servus Sum Altissimi Salvatoris", kar se najpogosteje prevaja kot: "Sem služabnik Najvišjega Odrešenika".

Drugi del je vseboval imena Kristusa, Marije in Jožefa, medtem ko je zadnja vrstica vključevala obliko njegovega imena, povezano s pomenom "tisti, ki nosi Kristusa". Ta razlaga izhaja iz grških in latinskih korenin imena Krištof.

Zgornji del podpisa pa je precej bolj zapleten in do danes še ni povsem razvozlan. Zgodovinarji menijo, da se v njem skrivajo močna verska sporočila. Ponavljanje črke S nekateri raziskovalci povezujejo z izrazom "Sanctus, Sanctus, Sanctus" oziroma "Svet, Svet, Svet", ki v krščanstvu simbolizira Sveto Trojico.

Obstajajo tudi teorije, da nekateri simboli predstavljajo španska vladarja, ki sta financirala njegova potovanja. Ker pa Kolumb nikoli ni pustil razlage, vse skupaj ostaja zgolj predmet ugibanj. Večina zgodovinarjev pa se strinja v enem – religija je igrala izjemno pomembno vlogo v njegovem življenju.

Kolumb sebe ni videl zgolj kot pomorščaka in raziskovalca. Mnogi verjamejo, da je svoja potovanja dojemal kot del veliko večje, skoraj božanske misije. Njegov nenavadni podpis zato danes predstavlja eno redkih osebnih sporočil, ki jih je zapustil za seboj.

In prav ta majhna šifra, stara več kot pet stoletij, morda najbolje razkriva, da Kolumba čez oceane ni vodila le želja po odkritjih in bogastvu, temveč tudi globoko versko prepričanje, da izpolnjuje posebno usodo, še piše Nova.rs.